Vzgojno-izobraževalna ustanova bi morala postopoma rasti iz družinskega življenja; morala bi prevzeti dejavnosti, ki jih otrok že pozna od doma, in jih nadaljevati... Naloga institucije je poglabljati in širiti občutek za vrednote, ki prepredajo njegovo življenje doma (John Dewey, 1954).

Družina z otrokom od rojstva naprej sooblikuje njegove nazore, odnose in dejanja. Vsi skupaj želimo, da se otroci zavedajo, kdo so in da bi bili dobro zakoreninjeni v svoji kulturi. Vrtec kot

ustanova nudi podporo, da bi otroci vedeli, da je to, kar bodo postali, njihova odgovornost, njihov izbor in odločitev. Omogoča odprte odnose med odraslimi in otroki, ki so vanj vključeni ter primerne vrstniške odnose in učenje v teh odnosih, spodbuja pozitivno samopodobo in samozavest otrok ob tem, da spoštujejo druge. Pri tem, da bi bil prehod otrok od doma v vrtec čim manj stresen, imajo ključno vlogo starši, ki s svojim zaupanjem v strokovne delavce vrtca te občutke prenesejo na otroka. Starši otrok novincev imajo možnost postopnega uvajanja v vrtec, kar pomeni, da so z otrokom v oddelku prisotni toliko časa, kolikor je to potrebno.

Vključevanje družin v življenje vrtca je dvosmerni proces, kar pomeni, da niti vrtec niti družina ne moreta prevzeti popolne odgovornosti. Proces se gradi postopoma in ves čas, nepretrgano, zato se ves čas spreminja. Vse te spremembe pa od staršev in vzgojiteljev zahtevajo izjemno prilagodljivost in pripravljenost za spremembe. Zelo pomembna je integrirana dejavnost, to je vključevanje staršev kot nujni sestavni del vsakodnevnega življenja, ne pa kot posebna dejavnost vrtca. Individualizirana dejavnost je pomembna zato, ker so družine različne, vsaka ima svoje posebnosti, interese, zato morajo imeti starši možnost izbire načinov, s katerimi bodo sodelovali z vrtcem in v vrtcu. Strokovni delavci imajo pomembno vlogo, da staršem omogočijo širok izbor različnih načinov sodelovanja, med katerimi lahko izbirajo. Proces vključevanja staršev poteka na različnih stopnjah, s katerimi želimo vse večje vključevanje staršev (Vonta, 1998). 

Epsteinova tipologija vključevanja staršev (1986, 1991, 1995 v Vonta, 1998) nam prikaže pet ravni, stopenj vključevanja družin. Na prvi stopnji starši prinašajo različne materiale, za katere prosijo strokovni delavci, dejavnost je občasna in pri tem niso udeleženi vsi starši. Na drugi stopnji starše občasno povabimo k dejavnostim v skupini, tako da predstavijo svoje sposobnosti, konjičke in različna znanja. Na tretji stopnji moramo za vključevanje staršev pripraviti načrt vključevanja, saj to že poteka v obliki prostovoljnih pomočnikov vzgojiteljev. Strokovni delavec je njihov model, ki poskrbi tudi, da so starši s svojo vlogo primerno seznanjeni. Na četrti stopnji starši sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev v svetu staršev. Peta stopnja starše aktivno vključi v proces zagovarjanja in zagotavljanja odločitev, vse v korist vrtca in lokalne skupnosti. Pri vključevanju staršev v življenje vrtca ima pomembno vlogo strokovni delavec, ki deluje v smislu individualizacije, saj vsem staršem omogoči, da se vključijo na kateri koli stopnji, glede na njihove želje in interes. Torej namen vključevanja staršev ni, da sodelujejo na vseh ravneh, ampak tam, kjer jim ustreza. Strokovni delavec jim v njihovih vlogah zagotavlja pomoč, oporo in spodbudo (Vonta, 1998).

• Informativni sestanek je oblika sodelovanja, pri katerem starši pridobijo prve informacije, podrobni zapisnik srečanja pa lahko preberejo kadar koli, saj je ta izobešen na oglasni deski. Informativni sestanek je namenjen spoznavanju, pogovoru o uvajanju novincev, predstavitvi drugih oblik medsebojnega sodelovanja, reševanju morebitnih začetnih dvomov in skrbi staršev. Na prvem srečanju prebrodijo prve težave in odpre se pot sodelovanju med starši in vrtcem.

• Vsakodnevni stiki so najpomembnejše neformalne oblike sodelovanja s starši. Pri teh oblikah imata najpomembnejšo vlogo vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja. Retuznik Bozovičar in Krajnc (2010) poudarjata, da so prizadevanja v vrtcu lahko uspešna, le če jih podkrepimo z izmenjavo medsebojnih izkušenj, idej in opažanj s starši. Najpogostejši so stiki v času prihoda otrok v vrtec in pri odhodu otrok iz vrtca. Pri tem poskušamo zagotoviti pomoč otroku, ki se težje poslovi od staršev, staršem dajemo podporo in jim zagotovimo, da bo z njihovim otrokom vse v redu. Starši zaupajo, da jih bomo ob nerešljivih težavah poklicali in se pogovorili.

• Pogovorne ure se izvajajo enkrat mesečno v popoldanskem času. Vzgojitelji starše povabijo na pogovorno uro in se poglobljeno pripravijo na individualne pogovore. Na pogovornih urah se vzpostavi odnos, ki omogoča reševanje težav, in sicer takrat, ko se vzpostavita potrebna medsebojna varnost in zaupanje. Šele po tem lahko odpiramo druge vsebine o otroku (Retuznik Bozovičar, Krajnc, 2010).

• Oglasna deska je prostor pred igralnico. Na oglasni deski predstavimo vsebine, ki jih izvajamo z otroki. Vsebine tematskih sklopov so zastavljene le okvirno, saj sledimo interesom in idejam otrok. Prav tako je za starše zanimivo branje, ki je izpopolnjeno z izdelki otrok, saj se tu že stikajo formalne in neformalne oblike sodelovanja.

• Vsebine predavanj za starše izbiramo glede na trenutne potrebe in zanimanje staršev.

• Pomoč pri zbiranju materiala je za starše zelo prijetna oblika sodelovanja, saj v vrtec prinašajo odpadni material, ki ga uporabimo za ustvarjalno igro otrok ter pri ustvarjalnih delavnicah za izdelavo kreativnih izdelkov.

• Prireditve za starše in otroke so sestavni del priprave letnega delovnega načrta Vrtca Zagorje ob Savi. To so prireditve, organizirane na lokalni ravni, in sicer prireditve ob tednu otroka, prednovoletna prireditev, pustovanje in podobno. Takšne prireditve zahtevajo precejšnjo organizacijsko in povezovalno dejavnost. Starši pri tem zelo radi sodelujejo.

• Izposoja literature za starše. Tudi ta dejavnost v veliki meri vpliva na dobro sodelovanje s starši, saj jim na ta način osvetlimo in razširimo njihovo razumevanje svojih otrok. Ta praksa v našem okolju ni tako pogosta, vendar je zelo primerna. 

• Tudi drugih oblik srečanj s starši je več vrst. Strokovni delavci v skupinah jih načrtujejo v sodelovanju s starši. Okvirni načrt pripravijo na prvem srečanju, pozneje ga prilagodijo in dopolnijo. Najpogostejše oblike so športni popoldnevi, priprava igric za otroke, pikniki v naravi ali na igrišču vrtca, izleti v naravo z različnimi cilji, orientacijski pohodi itd. 

Dewey, J. (2012). Šola in družba. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Retuznik Bozovičar, A. in Krajnc, M. (2010). V krogu življenja: pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju: učbenik za modul Pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju v programu Predšolska vzgoja. Velenje: Modart. 

Vonta, T. (1998). Vključevanje družin v življenje vrtca. V Družina - šola (110-122). Ljubljana: Pedagoški inštitut.